v-temi-glej-proti-svetlobiTreba je skozi težke stvari, da se zavemo, kaj je pomembno. »Se res zavemo?«, smo se spraševali v ponedeljek, 11. septembra. Po navadi se nekaterih stvari res zavemo, se česa naučimo, spoznamo, kdo je pravi prijatelj …, vendar smo tako narejeni, da slabe stvari raje kar pozabimo in, glej ga zlomka, za pozabo plačamo tako, da napake ponavljamo in ponavljamo, dokler se zares česa ne naučimo.

Ali pa kar apatično čakamo, da mine, se ne trudimo in tako ne moremo zrasti, kvečjemu celo nazadujemo. Res je pač včasih težko zbrati moči in nekaj narediti, res je včasih morda bolje malce dvigniti roke in počasi zreti skozi špranjico svetlobe, preden si drznemo odgrniti zaveso, pogledati skoznjo in se počasi splaziti skozi okno na drugo stran, stran, kjer je svetloba, kjer je upanje, kjer najdemo sposobnost, da pogledamo čez težave. Takrat vidimo, da ne obstajajo le one, temveč je življenje prepredeno tudi z boljšimi dnevi, lepšimi trenutki in sanjami, ki nas potiskajo naprej.

Tudi v težkih trenutkih je treba videti veselje – tako, da se osvobodimo »čejev« in »zakajev«, sprejmemo neizbežno in spreminjamo na bolje, kar lahko.