/Pogosta vprašanja
­

Gre za osebna razmišljanja, za osebno izkušnjo, ki pa lahko koristi tudi drugim.

Neposreden povod in motiv za nastanek spletne strani je sicer opisan tukaj>>

Človek je nenehno izpostavljen minlijvosti in tveganju, da ga zadene nepredvideno in nerazložljivo trpljenje. V tem smislu je ubog in nemočen.

Poleg tega  človek sam pogosto sploh ne more spremeniti razpoloženja, za katero ve, da ni dobro in mu tudi ne ustreza. Poseganje po substancah –  ki morda delujejo hitro, dolgoročno pa ubijajo telo in duha –  seveda ne rešuje težav.  Duh je namreč tisti, ki oživlja in daje  smisel življenju, vendar se ne vsiljuje. Vsak ima svobodno voljo, da se odloči zanj ali pa ne.

Redki imajo milost, da se jim Bog kar razkrije, večina pa moramo to prositi, ponižno in iskreno. Šele potem nas obišče spoznanje, da Bog obstaja.

Dokler sploh ne dopuščamo možnosti, da Bog obstaja, dokler smo povsem prepričani, da po smrti ni ničesar, dokler mislim, da so ljudje, ki so življenje posvetili Bogu neumni ali zavedeni – vse dotlej se Bogu ne moremo približati.

Trpljenje nam znova in znova prinaša vprašanje: Če Bog obstaja, zakaj dopušča trpljenja?

Z nenehno svežino nam trpljenje prinaša tudi vrsto konkretnih vprašanj: Kje je bil Bog v nacističnem taborišču  Auschwitz? Kje je Bog, ko se zlorablja nedolžne otroke, ko se dogajajo nesreče? In nenazadnje, kje je Bog, ko trpim v lastnem življenju?

Trpljenje je skrivnost, ki je enaka skrivnosti Boga. Z razumom tega ne  moremo doumeti. Veliko ljudi se začne spraševati o Bogu, šele ko trpijo. Da obstaja nerazložljivo trpljenje, ne pomeni, da Bog ne obstaja.

Če trpimo  ali pa smo v težavah, bomo z iskrenim obračanjem na Boga lahko  začutili mir in pomoč, kakršne ne moremo dobiti od sočloveka. Šele, ko se iskreno obrnemo na Boga, doživimo razumevanje, zakaj je stvarstvo, tako kot je, dobro.

Vprašanje pekla je vprašanje vesti, odgovornosti in plačila. Vsi nekako čutimo, da bo oseba, ki dela  veliko zla, enkrat morala poravnati račune. Da ni mogoče celo življenje delati hudo, brez kesanja, brez obžalovanja, brez kazni. Skoraj vsi ljudje občutimo tudi glas vesti za lastna slaba dejanja.

Vsakdo mora to raziskati zase in ugotoviti, kaj je res. Obstajajo pričevanja svetnikov in tudi pričevanja  običajnih ljudi, npr. v videih na tej spletni strani. Na mnogih mestih  govori o tem tudi Sv. Pismo. Iz vsega tega izhaja, da teh stvari ni mogoče ignorirati, apmak so to skrivnosti, o katerih je vredno razmisliti in se o njih  pogovarjati. Zaradi neznanja se nam lahko določene naše misli, besede in dejanja zdijo neškodlijve in prijetne, na koncu pa so nam lahko v pogubo.