Ali obstaja tudi zdrava naslada, je bilo ključno vprašanje, ki se je vpletlo v naše  pogovore v ponedeljek, 12. marca. Ob besedi naslada je večina pomislila na zadovoljitev stvarnih potreb, kot sta lakota in spolnost, pa tudi na alkoholno omamo, naslado ob glasbi, vznesenem govoru, duhovnem doživetju, doseženem cilju …

Nekako pa smo se pogosto znašli na območju nečesa slabega, manj vrednega ali egoističnega. Celo pri duhovnem doživetju se je pojavljalo vprašanje, ali je takšna naslada zdrava. Ali ni naslada nekaj, kar nas odlepi od resničnosti, morda celo od samega sebe, nekaj, na kar nimamo vpliva, pa vendar nas lahko usmerja, in to ne nujno v dobro.

Vsako močno čustvo je že lahko krmilo. Človek se ob pozitivnem počuti nebeško, naslada ga prevzame in vse bi naredil, da bi občutek trajal in trajal, ne glede na okolico. Ta je v ozadju, drug človek je samo moteč element, če ne pripomore k večji nasladi ali njeni ohranitvi.

Eden izmed udeležencev je omenil, da naslada lahko pomeni tudi zadovoljstvo, ko gre nekomu slabo. Celo rečemo, da se nekdo naslaja ob bolečini, nesreči drugega. Takšna naslada prav gotovo ni za nikogar dobra in zdrava.

Je sploh mogoča zdrava naslada? Najverjetneje zelo redko. Ali pač ne?