Smo ljudje v svojem bistvu dobri in jih slabe naredi okolje? Ali pa smo ljudje po naravi slabi in se skozi vzgojo poboljšamo (eni bolj, drugi manj)? Ali slabi časi delajo dobre ali slabe ljudi? Če bi znali odgovoriti na takšna vprašanja, bi znali vse ljudi narediti dobre ali vsaj boljše, kot so. A ne znamo. Zato si ljudje prizadejamo rane, bolečine, se obračamo stran od človeka v stiski, opravljamo , se posmehujemo drugim, hinavsko in zavistno spletamo spletke in še marsikaj.

Smo ljudje po naravi dobri/slabi?

Smo ljudje po naravi dobri/slabi?

Iz vsega tega izbruhnejo vojne. To je nekaj najhujšega, kar se lahko zgodi. Še posebej, ko sosed postane sovrag, prijatelj sovražnik in celo bližji sorodnik ni zaupanja vreden. Tudi o tako težkih izkušnjah spregovorijo udeleženci pogovorov. Žal ni treba daleč v preteklost, da bi se spomnili takšnih tragedij. Slabi časi v bistvu pokažejo, kakšen je človek v resnici. Ne glede na to, kakšen je človek, ko nam gre vsem dobro, bo šele v hudi stiski pokazal, iz kakšnega testa je. Slabo ali dobro v človeku privre na plan. Ni treba, da gre za vojno, lahko nekoga pestijo finančne, zdravstvene ali kakšne druge težave. Kdo bo zares pristopil in pomagal? Večina se raje obrne stran, češ saj imamo svoje težave, zakaj bi reševali druge? A nekoč bodo sami potrebovali pomoč.

Vse se obrne. Če bom danes nekomu pomagal, bom naredil njegov svet kanček lepši in prijaznejši. Če bo cenil mojo prizadevnost, bo znal to deliti naprej. In tako naprej.

Naj se delijo dobra dejanja, da bodo tudi ljudje boljši. Samo tako lahko vsi skupaj lepše živimo.

 

Se radi družite in debatirate? Povejte več!  Vsako soboto in ponedeljek ob 18.00 na Kongresnem trgu 14. Prisrčno vabljeni!